Digitalno življenje mladih v Sloveniji je lahko bogato in koristno, vendar z njim nastajajo tudi digitalni odtisi, ki predstavljajo tveganja. V raziskavi, ki podatke črpa iz večih virov, preučujemo digitalne odtise mladih, njihovo zaupanje v tehnologijo in poglede na reforme, ki so potrebne za več zasebnosti pri uporabi digitalnih medijev. Tukaj izpostavljamo nekaj izbranih ugotovitev, nato pa vas vabimo k branju celotnega poročila.
Ključne ugotovitve poročila o zasebnosti in zaupanju mladih v digitalne izdelke
- V raziskavi, v kateri je sodelovalo 3.000 mladih iz osnovnih in srednjih šol po Sloveniji, tretjina mladih navaja, da ne zaupajo načinu zbiranja njihovih podatkov, tretjina pa, da ne znajo preveriti, kateri podatki se zbirajo o njih.
(Vir podatkov: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede in Pedagoška fakulteta, 2022, Medijski repertoarji mladih:Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana (J5-2564): spletna anketa je bila za osnovnošolce dostopna od 10. marca do 24. junija 2022, za srednješolce pa od 13. aprila do 24. junija 2022, zadnji vnos je bil 23. junija 2022. Več informacij o raziskavi je na voljo na spletnem mestu medijimladih.si) - Podatke rutinsko zbirajo aplikacije, ki jih mladi uporabljajo v šolah, prostem času in med igro. Analiza aplikacij je pokazala, da izdelki, ki so v uporabi v šolah, mladim pogosto sledijo tudi zunaj učilnic in da aplikacije družbenih omrežij, ki so priljubljene med mladimi v Sloveniji, uporabljajo veliko sledilnikov in rutinsko zahtevajo dovoljenja za dostop do občutljivih podatkov.
- Mladi si želijo, da bi jim zakoni zagotavljali boljšo zaščito zasebnosti. Na podlagi delavnic, na katerih je sodelovalo 15.000 osnovnošolcev, lahko strnemo, da si mladi želijo različnih izboljšav, od manjšega obsega zbiranja podatkov do večje varnosti podatkov in odprave pretirane hrambe podatkov.
Vse to kaže na ključno vlogo varstva podatkov za zagotavljanje človekovih pravic v Sloveniji, ki postaja vse bolj digitalna. Kot del Evropske unije mora tudi naša država razviti močne in izvršljive smernice za varstvo podatkov mladih.
Vrzel v zaupanju in ozaveščenosti
Skoraj tisoč dijakov je odgovarjalo na vprašanje, ali verjamejo, da digitalne platforme, aplikacije in spletna mesta z njihovimi podatki skrbno ravnajo: 36 % dijakov platformam ne zaupa, 27 % jim zaupa, 37 % pa ni prepričanih, ali jim zaupa ali ne (glej sliko 3). To kaže na primanjkljaj zaupanja v digitalnem življenju mladih.
Podatki so pridobljeni s pomočjo vprašanja, koliko srednješolci zaupajo platformam, aplikacijam in družbenim omrežjem, da skrbno ravnajo z njihovimi podatki (n=948, raziskava Medijski repertoarji mladih).
3.090 srednješolcev in osnovnošolcev smo v ločenih vprašalnikih vprašali, ali vedo, kako lahko preverijo, katere podatke o njih zbirajo aplikacije in spletna mesta. Kar tretjina vseh vprašanih je navedla, da ne znajo preveriti, kateri podatki o njih se zbirajo na internetu. To nepoznavanje kaže na krizo ozaveščenosti o podatkih v digitalnem svetu in odpira vprašanja o naravi oziroma ustreznosti obveščenih soglasij, ki jih digitalne platforme uporabljajo kot pravno podlago za zbiranje podatkov v aplikacijah in na spletnih mestih.
Spretnost mladih (po samooceni), da preverijo, katere informacije o njih zbirajo spletna mesta ali aplikacije (n=3.090, skupaj iz osnovnošolskega in srednješolskega vzorca, raziskava Medijski repertoarji mladih).
Upodatkovljenje slovenskih mladostnikov v šolah in prek družbenih omrežij
Vrzel v zaupanju in pomanjkanje ozaveščenosti sta še posebej skrb vzbujajoča glede na to, da se upodatkovljenje mladih v Sloveniji že izvaja. Vsak dan se zbirajo podatki o mladih v učilnicah in zunaj njih, kar ustvarja tveganja in povečuje komercialno izkoriščanje.
V času pandemije so bile po vsej Sloveniji uporabljene tudi številne aplikacije za izvajanje pouka na daljavo komuniciranje – dopisovanje, videoklice idr. Čeprav so bile ključnega pomena za zagotavljanje nadaljevanja pouka, ko so učenci ostali doma, je preiskava organizacije Human Rights Watch (HRW) odkrila tudi dva izdelka, ki sta izvajala oziroma omogočala pridobivanje in obdelavo podatkov o uporabnikih v komercialne namene. Preberi več o poročilu HRW.
- V preiskavi HRW je bilo ugotovljeno, da aplikacija Zoom zbira natančne podatke o lokaciji učenca, čas trenutne učenčeve lokacije, zadnjo znano lokacijo, grobo lokacijo in WiFi BSSID.
- Preiskava je pokazala, da ta aplikacija zbira tudi podatke o stikih učencev (tj. telefonski imenik), vključno z njihovimi shranjenimi profilnimi fotografijami, ter učenčevo telefonsko številko in dnevnike klicev.
- Preiskava je pokazala, da je Zoomov pravilnik o varstvu osebnih podatkov zavajajoč in ne razkriva zbiranja podatkov o natančni lokaciji učenca, telefonske številke in dnevnikov klicev ter informacij o stikih, vključno s shranjenimi fotografijami.
- V preiskavi HRW je bilo ugotovljeno, da aplikacija Microsoft Teams zbira natančne podatke o lokaciji učenca, čas trenutne lokacije učenca, zadnjo znano lokacijo, grobo lokacijo in WiFi BSSID.
- Preiskava je pokazala, da ta aplikacija zbira tudi podatke o stikih učencev (tj. telefonski imenik), vključno z njihovimi shranjenimi profilnimi fotografijami, ter dnevnike klicev učencev.
Upodatkovljenje mladih pa se dogaja tudi prej najbolj priljubljenih aplikacij družbenih omrežij. V raziskavi Medijski repertoarji mladih so mladi iz osnovnih in srednjih šol izbirali svoje najljubše aplikacije in platforme aplikacije slovenskih osnovnošolcev, ki so skupno največkrat izbrali Snapchat (najpopularnejši med osnovnošolci), Instagram (najpopularnejši med srednješolci), TikTok in YouTube.
Vse te aplikacije zbirajo ogromne količine podatkov o svojih uporabnikih. Vključitev sledilnikov in obsežnih dovoljenj v telefonih omogoča skoraj popoln nadzor spletnega vedenja mladih in ustvarjanje obsežnih, povezanih podatkovnih zbirk o dejavnostih mladih
Zahteve mladih glede ravnanja z njihovimi podatki
Na delavnicah ozaveščanja o odgovorni rabi digitalnih izdelkov Gajin splet je med septembrom 2022 in januarjem 2023 sodelovalo več kot 15.000 mladih – pretežno osnovnošolcev iz vse Slovenije. Na delavnicah so raziskovali vprašanje zasebnosti mladih, njihovega podatkovnega oziroma digitalnega odtisa in načinov, kako bi lahko na spletu ohranili varnost in zasebnost.
Vprašali smo jih, kaj je po njihovem mnenju potrebno za zagotavljanje boljše zasebnosti v digitalnem svetu. Zlasti smo prosili za njihove predloge o tem, kakšna bi morala biti »pravila« za ravnanje s podatki mladih. Podanih je bilo 321 različnih predlogov, ki smo jih strnili v 17 ključnih zahtev za odločevalce – regulatorje, oblikovalce politik in druge strokovnjake, pristojne za uresničevanje pravic mladih v digitalni družbi:
Namesto zaključka: Potreba po strožjih prepisih
Poročilo dokumentira izrazit primanjkljaj zaupanja med mladimi, ko gre za ravnanje z njihovimi podatki. V poročilu so navedene tudi zaskrbljujoče nizke ravni ozaveščenosti glede ravnanja z osebnimi podatki. Več kot tretjina mladih navaja, da ne znajo preveriti, katere podatke o njih zbirajo spletna mesta in aplikacije, ali pa pri tem potrebujejo pomoč. To odpira vprašanja o kakovosti soglasij, ki jih mladi dajejo digitalnim platformam in ki nato tem tehnološkim podjetjem služijo kot pravna podlaga za zbiranje in obdelavo podatkov.
Oba dejavnika kažeta na potrebo po regulativni zaščiti, pri čemer morajo pri tem posredovati pristojni državni organi. Potrebni so strogi predpisi, ki jih bodo izvajali ter nadzirali pooblaščeni regulatorji in s katerimi bo zagotovljeno, da bodo mladi lahko uresničevali svojo pravico do zasebnosti in varnosti svojih podatkov. Nenazadnje so ta pričakovanja skladna z uveljavljenimi mednarodnimi standardi uresničevanja otrokovih pravic.
