fbpx

Zagotavljanje varstva podatkov in pravic otrok v Sloveniji

Pismo podpore pri zagotavljanju najstrožje možne zaščite otrokovih pravic na internetu, ki smo ga Informacijski pooblaščenki poslali 3. maja 2022.

Spoštovana gospa Prelesnik!

Na vas se obračamo z željo pridobiti zagotovila, da bodo v Sloveniji podatki otrok ustrezno varovani in se bodo pravice otrok v digitalnem svetu ustrezno uresničevale. 

Številne evropske in druge jurisdikcije so nedavno pripravile in uveljavile posebne predpise in smernice glede obdelave podatkov otrok, Evropski odbor za varstvo podatkov pa trenutno pripravlja vseevropske smernice. Pišemo vam, da bi izrazili podporo tem novostim, in v želji po pridobitvi vašega zagotovila, da bodo slovenski otroci deležni najstrožje možne zaščite v skladu s temi smernicami.

Čeprav je pri uvedbi ZVOP-2 ter uveljavitvi in usklajevanju domače zakonodaje z Uredbo GDPR prišlo do zamude, upamo, da bo varstvo podatkov slovenskih otrok kljub temu mogoče zagotoviti. 

Medtem ko na razjasnitev pravnega statusa Uredbe GDPR še čakamo, pa verjamemo, da je pravice otrok v Sloveniji še vedno mogoče uresničevati. 

Ustrezno varovanje podatkov predstavlja ključni mehanizem za uresničevanje pravic otrok. Količina podatkov, ki se obdelujejo o slovenskih otrocih, ni zanemarljiva. Otroci odraščajo v dataficiranem svetu – svetu, ki je prežet s podatki. Podatki o otrocih se zbirajo, še preden ti prvič zadihajo – z aplikacijami za nosečnice, merilniki srčnega utripa in ultrazvočnimi posnetki, ki se delijo na družbenih omrežjih, se podatki o otrocih obdelujejo že pred rojstvom. Zbiranje se nadaljuje skozi celotno otroštvo; od elektronskih varušk, ki uporabljajo umetno inteligenco, do povezljivih igrač in fitnes aplikacij za najstnike. Kot se je pokazalo v času pandemije covida-19, bodo odslej številne vsakodnevne izkušnje otrok rutinsko digitalizirane in dataficirane: od šol, ki uporabljajo storitve eAsistent, Lo.polis, MS Teams, Zoom, Moodle in druge, pa vse do zdravstvene oskrbe in svetovanja z uporabo aplikacij in video klicev. Količina podatkov, ki se danes zbirajo o mladih v Sloveniji, je ogromna.

Zbiranje in uporaba teh podatkov lahko predstavljata tveganje za uresničevanje pravic otrok v digitalnem okolju. Kot navaja Odbor Organizacije združenih narodov za pravice otroka:

Digitalno okolje vključuje podjetja, ki so finančno odvisna od obdelave osebnih podatkov z namenom ciljnega usmerjanja vsebin, ki prinašajo prihodek ali so plačljive, takšni postopki pa tako namerno kot nenamerno vplivajo na digitalne izkušnje otrok. Pri številnih od teh postopkov sodeluje več komercialnih partnerjev, kar ustvarja dobavno verigo komercialnih dejavnosti in obdelave osebnih podatkov, ki lahko povzroči kršitve ali zlorabe pravic otrok, med drugim z elementi prilagojenega oglaševanja, ki predvidevajo in usmerjajo otrokova dejanja k ekstremnejšim vsebinam, s samodejnimi obvestili, ki lahko zmotijo spanec, ali z uporabo otrokovih osebnih podatkov ali lokacije za usmerjanje potencialno škodljivih komercialno usmerjenih vsebin.

Splošna pripomba Odbora državam pogodbenicam, vključno s Slovenijo, nalaga obveznost sprejetja zakonodajnih, upravnih in drugih ukrepov za zagotovitev, da vse organizacije, ki obdelujejo podatke otrok, spoštujejo in varujejo njihovo zasebnost.

Nedavno se je na naše povabilo odzvala Frances Haugen, ki je mladim in civilni družbi spregovorila o nekaterih od teh in drugih tveganj. Njena opozorila so bila resna, izpostavila pa je tri ključna tveganja za slovensko mladino:

  • Tveganja za duševno zdravje, ki jih predstavljajo platforme, kot je Instagram, zlasti za dekleta. Instagram je v svojih internih raziskavah ugotovil, da je njegovo družabno omrežje za mlade izjemno škodljivo, a ni ukrepal. Raziskave so pokazale, da se številna od teh tveganj še povečujejo, ker se podatki o otrocih uporabljajo za profiliranje.
  • Vpliv, ki ga imajo na mlade algoritmi, ki jim lahko priporočajo visoko tvegane vsebine. F. Haugen je spregovorila o tem, da se spletno iskanje nečesa nedolžnega, kot so zdravi recepti, zelo hitro lahko sprevrže v to, da Facebook uporabniku priporoča vsebine, ki spodbujajo anoreksijo. Številni od teh algoritmov so usposobljeni za uporabo podatkov o otrocih in se nanje odzivajo.
  • Tveganja odvisnosti od platform družbenih omrežij, o katerih se sistemsko premalo poroča. Tudi v tem primeru se za oblikovanje in A/B testiranje teh funkcij, ki »povečujejo vključenost« in vodijo do zasvojenosti, uporabljajo podatki o otrocih.

To poudarja pomen zasebnosti za mlade in potrebo po predpisih, ki zagotavljajo, da platforme v prvi vrsti zagotavljajo varnost in zasebnost za otroke. To je treba upoštevati v predpisih, vključno in zlasti v predpisih o varstvu podatkov otrok v Sloveniji in EU.

Na vas se obračamo s prošnjo, da uporabite svoj vpliv tako za zagotovitev, da bodo smernice, ki jih trenutno pripravlja Evropski odbor za varstvo podatkov v zvezi s podatki otrok, kar najstrožje in bodo v največji možni meri uresničevale pravice otrok ter da se bodo takoj po objavi začele izvajati tudi pri nas, s čimer bodo izboljšale standarde za slovenske otroke.

Poleg tega velja omeniti, da Fakulteta za družbene vede in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani izvajata anketo, v kateri spremljata tudi, v kolikšni meri osnovno- in srednješolci razumejo načine uporabe osebnih podatkov na internetu in ali pri tem zaupajo aplikacijam oziroma platformam družbenih medijev. Če bi vas rezultati zanimali, vam jih bomo z veseljem predstavili in vam, če bi želeli, pomagali pri vzpostavitvi stika z otroki in mladimi, da bi lahko prisluhnili tudi njihovim pogledom.

V pričakovanju vašega odgovora in morebitne priložnosti za srečanje oziroma skupno naslavljanje teh vprašanj vas lepo pozdravljamo!

Katja K. Ošljak, Vsak
Domen Savič, Državljan D
Pika Šarf, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani